Legenda o mučeniški sveti Uršuli in njenih 11.000 privržencih že stoletja navdušuje svetovno javnost. Toda kdo je bila Uršula? In ali je sploh kdaj obstajala?

Zgodovinarji Uršulo pripisujejo različnim obdobjem med letoma 300 in 600, čeprav se na splošno strinjajo, da je bila Uršula rimsko-britanskega rodu in da je bila pred prezgodnjo smrtjo zaročena z moškim visokega stanu ter je potovala, da bi se združila s svojim namenom.

Žal so se Uršula in njene spremljevalke, ki naj bi jih bilo med 11 in 11.000 deviških deklet, znašle v mestu Köln v Nemčiji, kjer so jih okrutno pobili, ker niso hotele imeti spolnih odnosov ali se poročiti z invazijskimi Huni, nomadsko raso iz Srednje Azije, ki je v četrtem stoletju osvojila večino Evrope.

Nekateri zgodovinarji trdijo, da je Uršula pred poroko končala sveto romanje po Evropi do Rima, vendar pa naj bi ladje, na katerih so potovale ženske, zajela nevihta in razbrodile daleč od predvidenega cilja. Preživele so bile nato ujete in kruto obglavljene, medtem ko naj bi Uršulo, njihovo voditeljico, ustrelilpuščico, ki jo je izstrelil vodja Hunov.

Ena od najbolj priljubljenih legend pripoveduje, da je bila Uršula princesa in hči kralja Dionota, vladarja Dumnoia Dionot naj bi od vladarja Armorike Conana Meriadoka prejel prošnjo, naj priskrbi žene za naseljence novoustanovljene regije Armorike (danes znane kot Bretanja). Dionot je Conanu po dolžnosti poslal Uršulo kot nevesto in še na tisoče deklet za svoje moške, vendar ženske žal niso nikoli prišle.

Bazilika svete Uršule

Številni znani verski zgodovinarji iz obdobja preseljevanja in srednjega veka ne omenjajo legende o mučeniških devicah, kar vzbuja dvom o njeni pristnosti. do 9. stoletja je bilo namreč malo zgodb, ki bi sploh omenjale legendo, pa še takrat so pogosto omenjale zelo majhno število mučenk in izpustile ime Uršule kot njihove voditeljice.

Vendar je to opustitev mogoče pripisati tudi kulturnemu nazadovanju in omejenemu vodenju zgodovinskih zapisov v Evropi po umiku rimskega imperija v srednjem veku, znanem tudi kot "temni vek".

Vemo le, da je rimski senator Klematius v spomin na mučence in njihovega vodjo v Kölnu zgradil cerkev svete Uršule, ki ji je papež leta 1920 podelil status bazilike. Na kamnu v pevskem prostoru cerkve so zapisane naslednje besede:

DIVINIS FLAMMEIS VISIONIB. FREQVENTER

ADMONIT. ET VIRTVTIS MAGNÆ MAI

IESTATIS MARTYRII CAELESTIVM VIRGIN

IMMINENTIVM EX PARTIB. ORIENTIS

EXSIBITVS PRO VOTO CLEMATIVS V. C. DE

PROPRIO IN LOCO SVO HANC BASILICA

VOTO QVOD DEBEBAT A FVNDAMENTIS

RESTITVIT SI QVIS AVTEM SVPER TANTAM

MAIIESTATEM HVIIVS BASILICÆ VBI SANC

TAE VIRGINES PRO NOMINE. XPI. SAN

GVINEM SVVM FVDERVNT CORPVS ALICVIIVS

DEPOSVERIT EXCEPTIS VIRCINIB. SCIAT SE

SEMPITERNIS TARTARI IGNIB. PVNIENDVM

Napis iz 4. ali 5. stoletja našega štetja nakazuje, da je cerkev zgradil Klematius na mestu nekdanjega svetega spomenika ali celo na samem mestu rimskega pokopališča, kjer so bile shranjene kosti svete Uršule in 11.000 devic, od katerih so nekatere še danes shranjene v baziliki.

Vendar se domneva, da število mučencev morda ni tako veliko, kot se je sklepalo v 9. stoletju, in bi lahko bilo posledica napake v prevodu, ne pa množičnega umora. Po eni od teorij naj bi bil samo en mučenec z imenom Undecimilla, ki je bil napačno preveden kot undicimila ali latinsko 11.000. Po drugi teoriji zgodovinarja iz 8. stoletja naj bi bila med mučenci tudi enajstletna deklica Uršula in njena starost, undecimilia , od koder je prišla napaka.

Dejansko so bile pod vprašajem tudi relikvije mučencev, saj so v 12. stoletju odkrili, da so nekatera okostja pripadala dojenčkom in majhnim otrokom, nekatera pa naj bi celo pripadala velikim psom in ne ljudem!

Zaradi teh nasprotujočih si pričevanj in pomanjkanja trdnih dokazov o domnevnem mučeništvu Uršule in 11.000 devic sta bili ob pregledu katoliškega koledarja svetnikov leta 1969 izpuščeni.

Vendar je praznik svete Uršule po vsem svetu še vedno priznan 21. oktobra, mučenci pa so bili obeleženi na Deviških otokih Krištofa Kolumba in na Cape Virgenes na jugovzhodnem koncu Argentine.

Celo mesto London ima svoj domnevni spomenik. Ulica, imenovana St Mary Axe, na kateri je zdaj "Gherkin", naj bi bila poimenovana po stari cerkvi, zgrajeni v čast Mariji Devici, Uršuli in 11.000 devicam. V začetku 16. stoletja je krožila govorica, da je bila v cerkvi shranjena ena od sekir, ki so jih uporabljali morilski Huni.

Ne glede na to, ali je Uršula res obstajala ali ne, je že stoletja očarala svet.