5. marca letos obeležite dan svetega Pirana, nacionalni dan Cornwalla, in svojim sosedom zaželite "Lowen dydh sen Pyran!".

Po podatkih popisa prebivalstva iz leta 2011 se v Angliji in Walesu govori 100 različnih jezikov, od znanih do skoraj pozabljenih. Rezultati popisa kažejo, da je 33 prebivalcev otoka Man navedlo, da je njihov glavni jezik manska gelščina, jezik, ki je bil leta 1974 uradno zabeležen kot izumrl, 58 prebivalcev pa je navedlo škotsko gelščino, ki se govori predvsem v višavju in na zahodnih otokih Škotske.Več kot 562.000 ljudi je kot svoj glavni jezik navedlo valižanščino.

Medtem ko veliko Britancev pozna valižanščino in gelščino, jih je le malo slišalo za "cornish" kot ločen jezik, čeprav je ob popisu prebivalstva kar 557 ljudi kot svoj glavni jezik navedlo "cornish".

Zakaj imajo Kornijci svoj jezik? Da bi to razumeli, si moramo ogledati zgodovino te razmeroma oddaljene jugozahodne regije Anglije.

Cornwall je že dolgo bolj povezan z evropskimi keltskimi narodi kot s preostalo Anglijo. Kornwalski jezik izhaja iz britonskih jezikov in ima skupne korenine z bretonščino in valižanščino.

Besedi "Cornwall" in "Cornish" izhajata iz keltskega Cornovii pleme, ki je pred rimsko osvojitvijo naseljevalo današnji Cornwall. Anglosaksonska invazija v Britanijo v 5. in 6. stoletju je Kelte potisnila na zahodno obrobje Velike Britanije. Vendar je kulturo in vero zgodnjih Kornijcev izoblikoval prihod keltskih krščanskih misijonarjev z Irske in Walesa v 5. in 6. stoletju.

Ti misijonarji, od katerih so bili mnogi pozneje čaščeni kot svetniki, so se naselili na obali Cornwalla in začeli v krščanstvo spreobračati majhne skupine lokalnih prebivalcev. Njihova imena še danes živijo v cornwallskih krajevnih imenih, posvečenih pa jim je več kot 200 starih cerkva.

Kornijci so bili pogosto v vojni z Zahodnimi Sasi, ki so jih imenovali Westwalas (zahodni valižanski jezik) ali Cornwalas (To je trajalo do leta 936, ko je angleški kralj Athelstan razglasil reko Tamar za uradno mejo med obema deželama, s čimer je Cornwall dejansko postal eno od zadnjih zatočišč Britancev, kar je spodbudilo razvoj izrazite kornske identitete. Na sliki desno: anglosaški bojevnik)

V srednjem veku so Kornijci veljali za ločeno raso ali narod, ki se je razlikoval od svojih sosedov, z lastnim jezikom, družbo in običaji. Neuspeli upor Kornijcev leta 1497 ponazarja občutek Kornijcev, da so "ločeni" od preostale Anglije.

V zgodnjih letih nove dinastije Tudorjev je pretendent Perkin Warbeck (ki se je razglasil za Richarda, vojvodo Yorškega, enega od princev v Towerju) ogrožal krono kralja Henrika VII. Warbeck je s podporo škotskega kralja napadel severno Anglijo. Kornwalci so morali prispevati davek za plačilo kraljeve kampanje na severu, vendar so zavrnili plačilo, saj somaja 1497 so se uporniki odpravili iz Bodmina in 16. junija dosegli obrobje Londona. V bitki pri Blackheathu se je približno 15 000 upornikov spopadlo z vojsko Henrika VII; približno 1 000 upornikov je bilo ubitih, njihovi voditelji pa usmrčeni.

Upor proti zakonu o enotnosti iz leta 1549 je bil še en primer, ko so se Kornijci zavzeli za svojo kulturo in jezik. Zakon o enotnosti je prepovedal vse jezike razen angleščine pri cerkvenih bogoslužjih. Uporniki so izjavili, da se želijo vrniti k starim verskim obredom in praksam, saj nekateri Kornijci niso razumeli angleščine. Več kot 4 000 ljudi na jugozahodu Kornije je bilo v uporih proti zakonu o enotnosti iz leta 1549.Angleži so protestirali in vojska kralja Edvarda VI. jih je pobila v kraju Fenny Bridges blizu Honitona. To širjenje angleščine v versko življenje Kornijcev velja za enega od glavnih dejavnikov, ki so povzročili propad kornijščine kot skupnega jezika Kornijcev.

Z izginjanjem cornwallskega jezika je potekal proces asimilacije prebivalcev Cornwalla z angleščino.

Vendar je keltski preporod, ki se je začel na začetku 20. stoletja, oživil kornski jezik in kornsko keltsko dediščino. Vedno več ljudi se zdaj uči tega jezika. Kornski jezik se poučuje v številnih šolah, na radiu BBC Cornwall pa tedensko predvajajo dvojezično oddajo. Leta 2002 je bil kornski jezik uradno priznan na podlagi Evropske listine o regionalnih aliManjšinski jeziki.

Kornski jezik se pojavlja celo v filmu in knjigi, Legende o padcu ameriškega pisatelja Jima Harrisona, ki opisuje življenje ameriške družine iz Cornwalla v začetku 20. stoletja.

Tukaj je nekaj primerov vsakdanjih fraz v kornijščini:

Dobro jutro: "Metten daa"

Dober večer: "Gothewhar daa"

Pozdravljeni: "Vi"

Zbogom: "Anowre"